Spoznavanje afriške kulture

HADZABI

Hadzabi so pleme, ki živi ob jezeru Eyasi v Tanzaniji. So lovci in nabiralci, katerih življenje se je v zadnjih 10.000 letih komaj kaj spremenilo. Nekaj sto prebivalcev (približno 1/4), od celotnih cca. 1000, se preživlja skoraj samo s tistim, kar najdejo, čeprav so že dolgo v stiku z bližnjimi poljedelci. Hrano iščejo aktivno štiri do šest ur na dan in v vseh letih svojega življenja so na pokrajini pustili komaj kakšno sled.

Brez navigacije se odlično znajdejo na več tisoč km2 velikem ozemlju, kjer živijo, v manj kot 30 sekundah znajo zanetiti ogenj s sukanjem palice med dlanmi, ptiče medosledilce znajo z žvižganjem prepričati, da jih pripeljejo do medu, ne gojijo rastlin, nimajo živine ali druge lastnine in so brez zavetja stalnih prebivališč. Pa kljub temu ne poznajo lakote. Njihova prehrana ostaja bolj uravnotežena in pestrejša kot v razvitem svetu. Ženske nabirajo plodove rastlin (gomolje, jagodičje,...), možje pa med in lovijo. Pojedo skoraj vse, kar jim uspe ujeti, razen kač, ki jih sovražijo.

Hadzabi ne priznavajo uradnih vodij in se ne vojskujejo. So svobodni posamezniki, ki ne izvajajo avtoritete eden nad drugim. Prav tako ne poznajo nobenih poročnih slovesnosti in imajo v navadi menjavati partnerje vsakih nekaj let. Vlogi spolov se sicer ločita, ampak pri ženskah ni nobene prisilne podložnosti, so neodvisne in vplivne in ne sprejemajo tiranskih odnosov.

V taboru živi največ do 30 pripadnikov plemena, to je namreč še število ljudi, ki ga je mogoče z enim lovom nahraniti. Tabor preselijo približno enkrat mesečno, ko v okolici zmanjka jagodičevja, plena ali pa ko kdo resno zboli ali umre.

Hadzabe lahko prepoznamo po značilnih urezninah na licih, ki so posledice ureznin v otroštvu. Te naj bi ukrotile jok, saj so ob solzah vreznine namreč tako pekle, da otroci raje niso jokali.

Program: Daljši tanzanijski safari, čudovita kulturna izkušnja in počitnice na rajskem Zanzibarju     

MASAJI

Masaji so nomadsko in pastirsko ljudstvo, ki živi v vzhodnem delu Afrike, zlasti v Keniji in Tanzaniji. Na tem območju, velikem 100.000 kvadratnih milj, imenovanem tudi Maasailand, danes živi samo v Keniji 350-500.000 Masajev, medtem ko je njihovo število v Tanzaniji neznano. Svojo preteklost so ohranili le z ustnim izročilom.

V začetku je Bog ustvaril Masaje. Nato je ustvaril živino, da bi z njo živeli. Po božanskem pravu je vsa živina na Zemlji v last Masajev, zato jemanja živine od drugih plemen ne razumejo kot krajo.

Odrasli moški Masaji (morani) so med seboj močno povezani. Vedno potujejo skupaj, nikoli posamezno. Prav tako skupaj jedo in to vedno brez prisotnosti svojih žena. Po jedi pijejo posebno mamljivo pijačo narejeno iz lubja mimoze, ki jih vodi tudi v nezavest. Verjamejo, da jim daje moč, zato jo zaužijejo pred lovom na leve ali pred pomembnimi obredi. Pri vsem tem pa je prepovedan alkohol in najrazličnejša poživila.

Čeprav je prepovedano, mnogi še danes lovijo leve in tako dokazujejo svojo hrabrost, kože žiraf in bizonov pa uporabljajo za prevleko ščitov. Najbolj spoštovani in ponosni so tisti, ki so prvi sami ujeli in ubili leva.

Kot simbol omoženega stanu ženske nosijo modro ogrinjalo. Moški se lahko poroči s toliko ženami, kolikor jih je zmožen s svojo živino preskrbeti. Vedno pa stanuje ločeno od njih in svojih otrok.

Gradnja je pri Masajih vedno naloga žensk. Kljub spreminjajočemu se svetu okoli njih, ti še vedno živijo v blatnih kolibah. »Manjato« po koncu držijo šibe in vejevje, stene pa so izolirane še s suho travo in prekrite z blatom. Male odprtine v steni služijo kot ventilatorji in vir svetlobe. Ozek vhod seže vse do vrha strehe, ki pa je visoka le toliko do kolikor lahko dosežejo žene. Manjate so obkrožene z bodičastim grmičevjem, ji služi kot ograja in zaščita, preprečuje izhod živine ter vhod napadalnih živali ali roparjev. V središčni koči je nastanjen oče družine, prva žena pa si naredi kočo na njegovi desni strani, druga na levi, tretja desno od prve žene... Znotraj koče je s tremi kamni v bližini ženine postelje določeno ognjišče. Čeprav dim kaj kmalu napolni prostor, to Masajev ne ovira. V hiši je prav tako postelja za goste ali mlado živino.

Bogastvo se pri Masajih ne meri po izgledu pač pa po številu in zdravju krav, ki jih imajo. Za kravo poznajo kar 700 različnih izrazov. Od drugih živali imajo tudi koze, ovce in kokoši. Pečeno meso jedo samo moški, ženske pa živijo od mleka. Masaji nikoli ne lovijo divjih živali za hrano, pač pa le za zabavo in obvarovanje svoje živine. Izredno cenjena je tudi volovska kri, ki jo čisto svežo pijejo, da bi odgnali bolezen in si pridobili moč.

Masaje boste lahko obiskali po želji, na katerem koli od kenijskih ali tanzanijskih safarijev.