Znamenitosti Kenije

NAIROBI

Kar težko je verjeti, da je prestolnica Kenije - Nairobi šele pred kratkim praznoval sto letnico nastanka. Do leta 1890 je bil Enkare Nyrobi, kar v lokalnem jeziku pomeni "kraj hladnih voda", zgolj odmaknjeno močvirje, ki je s prihodom železnice začel vse bolj pridobivati na pomenu. Ko je bil leta 1901 sedež britanskega protektorata iz Mombase preseljen v Nairobi je to dalo mestu popolnoma nov zagon. Zgrajeni so bili prvi hoteli, ki so prvim turistom v Keniji nudili prenočišče in številne druge kolonialne stavbe, ki pa jih danes žal skoraj ni več moč videti, ker so jih po razglasitvi neodvisnosti 1963 nadomestili z novimi.

Danes Nairobi šteje skoraj 4 milijone duš, v mesto pa z željo po boljšem zaslužku prihaja vse več ljudi, vendar kruha ni dovolj za vse. Zloglasna Kibera, v kateri živi skoraj tretjina celotnega Nairobija, je največji slum v Afriki. Vse več je revščine in kriminala in celo voda je do tja speljana po ilegalnih vodovodih, ki jih nadzirajo lokalni gangsterji.

Po drugi strani pa je zelo veliko ljudi, ki so izjemno bogati in ki živijo v lepo, po zahodnjaškem vzoru, urejenih soseskah.

Z vidika obiskovalca je Nairobi svetovljansko mesto s številnimi trgovskimi centri, kinematografi, izjemnimi restavracijami s hrano iz celega sveta in tudi nekaterimi izvrstnimi nočnimi lokali.

KENIJSKA OBALA

Dream_of_Africa.jpgNad približno 400 kilometri obale, ki se ob Indijskem oceanu razteza med Somalijo in Tanzanijo se je navduševal že Hemingway, ki je neskončnim peščenim plažam in koralnim grebenom pripisal sloves neprimerljivih na zemeljski obli. Številne legende o tem področju so opisane v pravljicah 1001 noči najbolj znana pa je tista o trgovcu Sinbadu, ki je trgoval vzdolž kenijske obale vse do tanzanijskega Zanzibarja, ki je v tistih časih predstavljal konec sveta.

Bolj malo je znanega o prebivalcih, ki so tod bivali pred prihodom Arabcev v 6. stoletju, dejstvo pa je, da je tedanje prebivalstvo zdesetkala trgovina s sužnji, preostanek pa se je asimiliral s prevladujočo kulturo. Trgovina je bila v polnem razcvetu, z mešanjem afriške in arabske kulture pa je nastal svahili - nova kultura, ki tudi danes daje poseben pečat obalnim predelom.

Po odkritju znamenitega morjeplovca Vasca da Game, ki je v Malindiju pristal leta 1498 so področju od 16. do 18. stoletja dominirali Portugalci, ki so videli svoj največji interes v trgovini. Za njimi je to področje prešlo v roke sultanov iz Omana, ob koncu 19. stoletja pa v roke Britancev, ki so upravljali deželo vse do razglasitve neodvisnosti.

Danes je ta del dežele paradni konj kenijske turistične industrije, saj destinacije kot so Mombasa, ki je s 650.000 prebivalci največje kenijsko obalno mesto in tudi največje obalno mesto v vzhodni Afriki, Malindi, Lamu in Watamu vsako leto privabijo na tisoče tujih turistov.

Beseda "safari" izvira iz svahilija in pomeni potovanje. Odkar so črno celino odkrili belci, ta beseda označuje spektakularno dogodivščino, kar velja še posebno v današnjem času, ko se pred vami odvijajo prizori iz živalskega sveta, ki ste jih do tedaj videvali samo na malih zaslonih.

Slon.jpgKENIJSKI NARODNI PARKI

Narodni parki v Keniji veljajo za ene najlepših v Afriki, ki navkljub pretiranim posegom človeka in divjem lovu, ki je botroval skoraj popolnem izginotju nekaterih živalskih vrst v posameznih predelih dežele, današnjemu obiskovalcu ponovno ponujajo neizmerno raznolikost v obliki konfiguracije terena, številnih živalskih in rastlinskih vrstah.

Aberdares je eden najstarejših parkov v deželi in je zaradi bujnega rastja precej različen od ostalih parkov. Poleg razgibane in bujne narave daje park izvrstno zavetje številnim živalskim vrstam; slonom, bivolom, bongo antilopam in celo črnim nosorogom in panterjem.

Amboseli predstavlja klasično hollywoodsko podobo Afrike; številne črede bivolov in slonov, ki se pasejo na odprtih prostranstvih parka skupaj z zasneženimi vršaci Kilimandžara v ozadju ponujajo prav idilično podobo.

Mount Kenya kot najvišja kenijska gora (5.199 m) predstavlja zanimiv kontrast med vročo savano in področjem snega in ledu. Pleme Kukuju goro smatra za domovanje boga Ngaja. Z ledeniki, ki se oklepajo treh vrhov (Batian, Nelion in Point Lenana) je narodni park, glede na dejstvo, da se nahaja le 16 km južno od ekvatorja pravi geografski čudež. Vrh Point Lenana je najlažje dostopen in od gornikov ne zahteva specialističnih znanj.

Masai Mara se največkrat smatra kot park največjih kenijskih živalskih razsežnosti, zaradi česar je tudi najbolj obiskan narodni park. Večinoma savanska pokrajina na 1500 kvadratnih kilometrih ponuja nepozabna srečanja z gnuji, zebrami, žirafami, antilopami, sloni, gepardi, levi, bivoli, leopradi... Največja atrakcija je brez dvoma selitev gnujev in zeber v sosednji Serengeti, ki vsako leto poteka med julijem in avgustom.

Jezero Nakuru je znano predvsem po številnih kolonijah plamencev, ki jezero občasno spremenijo v rožnato barvo. Park je z več kot 400 vrstami pravi ornitološki paradiž, poleg ptic pa je tu moč videti tudi povodne konje in z malo sreče celo nosoroge.

Samburu in Shaba sta narodna parka, ki se na 300 kvadratnih kilometrih raztezata vzdolž zelenega pasu, ki ga odmaka reka Ewaso. Zanimiva je predvsem pokrajina, ki poleg bolj zelenih predelov ponuja tudi savansko in celo puščavsko okolje. Živalske vrste, ki jih je mogoče videti, so zebre, žirafe, sloni, noji, gazele, gepardi, levi, leopardi, divji psi, povodni konji, krokodili in več kot 100 vrst ptic.  Kenija

Jezero Naivasha je bilo eno prvih področij, ki so ga poselili wazungu (belci) in je danes nekakšen kenijski St. Tropez. Jezero, ki sedaj obsega površino 170 kvadratnih kilometrov, je v preteklosti večkrat spremenilo svojo podobo, saj je konec 19. stoletja skoraj v celoti izginilo. Področje je sicer precej naseljeno, vendar je kljub temu raj za vse ornitološke navdušence. V bližini se nahaja narodni park Peklenska vrata (Hell's Gate), kjer je moč opazovati zebre, gazele, noje in pavijane, včasih tudi leoparde in geparde.

Vzhodni in Zahodni Tsavo s svojo divjo podobo obiskovalcu obudita spomin na afriško pozabljeno veličino. Nerodovitne ravnice, savane in grmičevja kar na 22.000 kvadratnih kilometrih dajejo zatočišče približno 8.000 slonom, nosorogom, levom, povodnim konjem in številnim drugim živalskim vrstam. Park je bil v prejšnjem stoletju tudi neslavno prizorišče pobojev slonov in številnim napadom dveh levov, ki sta med gradnjo železniške proge med Kenijo in Ugando na tem področju pobila preko 50 delavcev.

MORSKI NARODNI PARKI IN REZERVATI

Kenija ima danes sedem morskih parkov in rezervatov ter je sploh bila prva afriška dežela, ki se je odločila za zaščito teh občutljivih vodnih ekosistemov.

Tana Panorama.jpg

MASAJI

Masaji so nomadsko in pastirsko ljudstvo, ki živi v vzhodnem delu Afrike, zlasti v Keniji in Tanzaniji. Na tem območju, velikem 100.000 kvadratnih milj, imenovanem tudi Maasailand, danes živi samo v Keniji 350-500.000 Masajev, medtem ko je njihovo število v Tanzaniji neznano. Svojo preteklost so ohranili le z ustnim izročilom.

V začetku je Bog ustvaril Masaje. Nato je ustvaril živino, da bi z njo živeli. Po božanskem pravu je vsa živina na Zemlji v last Masajev, zato jemanja živine od drugih plemen ne razumejo kot krajo.

Odrasli moški Masaji (morani) so med seboj močno povezani. Vedno potujejo skupaj, nikoli posamezno. Prav tako skupaj jedo in to vedno brez prisotnosti svojih žena. Po jedi pijejo posebno mamljivo pijačo narejeno iz lubja mimoze, ki jih vodi tudi v nezavest. Verjamejo, da jim daje moč, zato jo zaužijejo pred lovom na leve ali pred pomembnimi obredi. Pri vsem tem pa je prepovedan alkohol in najrazličnejša poživila.

Čeprav je prepovedano, mnogi še danes lovijo leve in tako dokazujejo svojo hrabrost, kože žiraf in bizonov pa uporabljajo za prevleko ščitov. Najbolj spoštovani in ponosni so tisti, ki so prvi sami ujeli in ubili leva.

Kot simbol omoženega stanu ženske nosijo modro ogrinjalo. Moški se lahko poroči s toliko ženami, kolikor jih je zmožen s svojo živino preskrbeti. Vedno pa stanuje ločeno od njih in svojih otrok.

Gradnja je pri Masajih vedno naloga žensk. Kljub spreminjajočemu se svetu okoli njih, ti še vedno živijo v blatnih kolibah. »Manjato« po koncu držijo šibe in vejevje, stene pa so izolirane še s suho travo in prekrite z blatom. Male odprtine v steni služijo kot ventilatorji in vir svetlobe. Ozek vhod seže vse do vrha strehe, ki pa je visoka le toliko do kolikor lahko dosežejo žene. Manjate so obkrožene z bodičastim grmičevjem, ji služi kot ograja in zaščita, preprečuje izhod živine ter vhod napadalnih živali ali roparjev. V središčni koči je nastanjen oče družine, prva žena pa si naredi kočo na njegovi desni strani, druga na levi, tretja desno od prve žene... Znotraj koče je s tremi kamni v bližini ženine postelje določeno ognjišče. Čeprav dim kaj kmalu napolni prostor, to Masajev ne ovira. V hiši je prav tako postelja za goste ali mlado živino.

Bogastvo se pri Masajih ne meri po izgledu pač pa po številu in zdravju krav, ki jih imajo. Za kravo poznajo kar 700 različnih izrazov. Od drugih živali imajo tudi koze, ovce in kokoši. Pečeno meso jedo samo moški, ženske pa živijo od mleka. Masaji nikoli ne lovijo divjih živali za hrano, pač pa le za zabavo in obvarovanje svoje živine. Izredno cenjena je tudi volovska kri, ki jo čisto svežo pijejo, da bi odgnali bolezen in si pridobili moč.